EVHARISTIJA
Gospodova večerja, evharistija je najpopolnejše vidno razodetje prijateljevanja z Bogom in edinosti vsega božjega ljudstva. Sam Jezus je obhajal starozavezno Pasho - večerjo in čestokrat je sodeloval pri obrednih večerjah svojega časa. Kristus je s čudežno pomnožitvijo kruha, s svojim govorom o kruhu življenja, s prispodobo o kraljevski svatbeni večerji naznanil, da bo svoji Cerkvi zapustil večerjo kot novo obliko čaščenja Boga in bratskega zbiranja vernikov. Jezus je to storil pri zadnji večerji pred svojim trpljenjem. Pri tej večerji je svoje učence poučeval in bodril, naj vztrajajo v edinosti in ljubezni. Zanje in za vse ljudi je molil v velikoduhovniški molitvi. Na koncu je vzel kruh, se zahvalil Bogu Očetu, kruh razlomil in ga dal učencem govoreč: To je moje telo, ki se daje za vas, to delajte v moj spomin. Za tem je vzel kelih z vinom govoreč:To je kelih moje krvi, ki se preliva za vas. Tako se je Jezus daroval pod podobama kruha in vina svojemu Očetu in vsem ljudem. Ustanovil je Evharistijo ali sveto mašo - daritev - kot spominsko dejanje popolnega darovanja.
Sv. Pavel to razlaga z besedami: Kajti vsakič, ko jeste ta kruh in pijete iz keliha, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride. (1Kor 11,26) Sv. maša je zakrament Jezusove zahvalne daritve Bogu. Pri njej se zakramentalno slavi in obnavlja Jezusova daritev za naše odrešenje, njegova smrt in vstajenje. Uživamo posvečeni kruh, ki se daje za nas in pijemo njegovo kri, ki se preliva za nas. Glavni del svete maše je spremenjenje - posvečenje kruha in vina - z izgovarjanjem Jezusovih besed pri zadnji večerji. To je središče Jezusovega spominskega dejanja: podobe kruha in vina ostanejo iste, toda menja se njihova stvarnost. S posvečenjem kruha in vina postaneta nova stvarnost Kristusovega telesa in njegove krvi. Zemeljski sadovi človekovega dela v evharistiji postanejo znamenja, da se je Jezus Kristus ves, z dušo in telesom-dokončno in za zmeraj predal nebeškemu Očetu in nam se s tem skrivnostnim izročilom z močjo sv. Duha tudi sedaj dogaja, da je ta darovani Jezus kakor Vstali ves prisoten med svojim božjim ljudstvom. Ta skrivnostna sprememba stvarnosti kruha in vina v novo stvarnost, v resnično prisotnost Vstalega Kristusa, imenujemo spremenjenje. Po tem skrivnostnem dejanju zakliče duhovnik: MYSTERIUM FIDEI! SKRIVNOST VERE! Prisotni odgovore: Tvojo smrt oznanjamo Gospod in tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi. Evharistija je spominsko dejanje, po katerem se na skrivnosten način obnavljajo dogodki našega odrešenja. V njej se najbolj vidi, kaj je Cerkev: skupina vernih, zbranih okrog svojega prisotnega Gospoda, ki po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu-združena z močjo sv. Duha-daje vso slavo in čast Očetu. Vse to skupina želi in si prizadeva slaviti in preživljati v popolnem predajanju, zato evharistija istočasno Cerkev razodeva in gradi.
Evharistija je središčni zakrament Cerkve, zakrament žive prisotnosti in izročila. Okrog bistvenega dela evharistije so se od začetka oblikovali različni obredi, branje, pesmi in molitve in se skozi stoletja tudi spreminjali. Vsi ti deli skupaj okrog glavnega dela (spremenjenje) se imenujejo sv. maša. Vsi ti obredi: branje, molitve in pesmi so razporejeni v cerkvenem letu. Vse pa je zapisano v knjigi, ki se imenuje misal. Z uvajanjem domačega jezika v bogoslužje, je ta knjiga dostopna vsem. Uživanje Kristusovega Telesa in Krvi pod podobo kruha in vina se imenuje sv. obhajilo. Posvečeni kruh se shranjuje v cerkvi v prostoru, ki se imenuje tabernakelj (pred njim gori večna luč). Kristusovo Telo se shranjuje: za sv. obhajilo za tiste, ki niso mogli biti pri sv. maši, za čaščenje in adoracijo, za sveto popotnico.
