MAŠNIŠKO POSVEČENJE
Vse božje ljudstvo je duhovniški narod, ker so vsi njegovi člani z vero in krstom postali deležni duhovništva Jezusa Kristusa, ki je naš edini duhovnik v popolnem smislu (Jezus Kristus je edini posrednik med Bogom in človekom, on ustvarja popolno skupnost med nami in Bogom). Z močjo splošnega duhovništva so vsi kristjani poklicani, da z besedo in življenjem oznanjajo velika božja dela. Vsi so poklicani, da Bogu neprestano prinašajo duhovno žrtev, ter da aktivno sodelujejo pri cerkvenem bogoslužju. Z močjo splošnega duhovništva so vsi člani pridruženi Kristusovi žrtvi (njegovi smrti in vstajenju), s katerim se ustvarja popolno darovanje Bogu in popolno skupnost z njim. Zato so vsi verniki mostovi, posredniki med Bogom in ljudmi. Poleg splošnega duhovništva obstaja v Cerkvi od vsega začetka posebna služba, posebno duhovništvo, ki ga imenujemo SLUŽBENO DUHOVNIŠTVO. Ta služba v Cerkvi se podeljuje s posebnim zakramentom, zakramentom svetega reda. Ta zakrament prejmejo: škofje, duhovniki in diakoni. To so tisti člani božjega ljudstva, ki mu služijo kot učitelji in voditelji. Tisti, ki so z zakramentom svetega reda posvečeni za voditelje in učitelje Kristusove skupnosti, na poseben način predstavljajo prisotnost Jezusa Kristusa, ki je v polnem smislu edini Duhovnik in Glava Cerkve. Zbor škofov, katerim je na čelu škof (papež) in zbor duhovnikov, katerim predseduje škof, vidno predstavljajo Jezusa Kristusa kot edinega voditelja in Glavo Cerkve. Ti so znamenje edinosti Cerkve, ki jih v eno povezuje Kristusov Duh. Zbor škofov s papežem na čelu in zbor duhovnikov v edinosti s škofom, so prav tako znamenje apostolske tradicije. Oni so na poseben način priče za vse tisto, kar so apostoli prejeli od Jezusa Kristusa in so to predali svojim naslednikom. DIAKONI se z zakramentom svetega reda posvečujejo za pomoč škofom in duhovnikom v službi besede, v službi oltarja in v službi ljubezni. Diakon oznanja evangelije v cerkvi, streže pri evharistiji, deli sv. obhajilo, vodi molitvena bogoslužja, krščuje, poroča, nosi Obhajilo bolnikom in pokopava. Poleg tega diakoni opravljajo različne službe v vodenju krščanske skupnosti in v bratskem služenju. Red diakonata podeljuje škof s polaganjem rok in posvetilno molitvijo. DUHOVNIK je z zakramentom svetega reda posvečen, da vodi božje ljudstvo v določeni krščanski skupnosti, da vodi bogoslužja, posebno evharistijo. Duhovnik v moči posvečenja svetega reda podeljuje zakramente razen svetega reda in birme (v izrednih primerih podeljuje tudi sv. birmo npr. pri krstu odraslih in v smrtni nevarnosti). Na poseben način mu pripada delitev zakramenta spovedi in bolniškega maziljenja in maševanje. Zakrament svetega reda podeljuje škof s polaganjem rok in posvetilno molitvijo. Med drugim moli: Daj, prosimo te, vsemogočni Oče, tem služabnikom dostojanstvo mašništva. Obnovi v njihovih srcih Duha svetosti, od tebe podeljeno službo druge stopnje duhovništva, naj sprejmejo in s svojim zgledom spodbujajo h krepostnemu življenju. Naj bodo skrbni sodelavci škofovskega zbora, da besede veselega oznanila pridejo v vse kraje sveta in da vsi narodi, združeni v Kristusu, postanejo eno samo sveto božje ljudstvo.
Novo posvečenemu duhovniku škof s sveto krizmo (svetim oljem) mazili dlani z besedami: Gospod Jezus Kristus, katerega je Oče mazilil s svetim Duhom in močjo, naj te varuje, da posvečuješ božje ljudstvo in Bogu prinašaš žrtve. Zatem mu izroči pateno (krožniček za hostijo) s kruhom in kelih z vinom in vodo za evharistično daritev z besedami: Sprejmi dar svetega ljudstva, da ga daruješ Bogu. Umevaj, kar delaš, ravnaj se po tem, kar opravljaš; živi po skrivnosti Gospodovega križa.
ŠKOF s posvečenjem prejme polnost svetega reda-mašniškega posvečenja-in je naslednik službe apostolov. Po škofu, obdan z svojimi duhovniki, je sredi božjega ljudstva prisoten sam Jezus Kristus. Škof je znamenje prisotnosti Jezusa Kristusa, edinega voditelja in glave Cerkve. Zato lahko rečemo, da preko njega sam Jezus Kristus razlaga evangelije, deli zakramente in upravlja Cerkev. Za škofe pravimo, da so pastirji Cerkve, ker jim je Jezus Kristus edini pastir v polnem smislu - zaupal jim je kakor apostolom, da vodijo Cerkev: v razlagi božje besede, v posvečevanju božjega ljudstva in vodenje bogoslužja ter upravljanja Cerkve. Vsi so člani božjega ljudstva, sodelavci v učiteljski službi, v duhovniški službi in v kraljevski službi (vodstvena služba). Škofje s svojimi sodelavci, duhovniki in diakoni (v teh treh službah imajo kot pastirji ista oblačila) so voditelji Cerkve. Škofovsko posvečenje se podeljuje s polaganjem rok in posvetilno molitvijo. Po posvetilni molitvi škof posvečevalec mazili novega škofa na glavi s sveto krizmo in govori: Bog te je napravil deležnega Kristusovega velikega duhovništva; naj izlije nate olje duhovnega maziljenja in z obilnim blagoslovom da rodovitnost tvojemu delovanju. Potem mu izroči evangeljsko knjigo rekoč: Sprejmi evangelij in oznanjuj božjo besedo z vsem potrpljenjem in učenjem. Potem mu govoreč natakne prstan: Sprejmi prstan, pečat zvestobe, in v neomajni zvestobi varuj božjo nevesto sveto Cerkev. Potem mu govoreč izroči palico: Sprejmi palico, znamenje pastirske službe, in skrbi za celotno čredo, v kateri te je sv. Duh postavil, da kot škof vodiš božjo Cerkev. Vsi, ki so prejeli zakrament svetega reda, prejmejo neizbrisno znamenje.
