BOLNIŠKO MAZILJENJE
S skrivnostjo trpljenja se čestokrat srečavamo v bolezni. V lastni bolezni okušamo, kaj se pravi trpeti, obdaja nas strah in tesnoba pred prihodnostjo in pred smrtjo. Bolezen je preizkušnja naše vere, vdanosti in ljubezni. O trpljenju ne kaže veliko govoriti, niti o njegovem smislu. Včasih je bolje molčati in nuditi pomoč s svojo prisotnostjo. S trpljenjem in bolečino se je treba soočiti in o njima tudi spregovoriti. Beseda, ki se največkrat porodi v molčečnosti, najbolje izraža naš odnos do življenja in prehoda skozi Jezusovo smrt, ki je ljubil do konca. Zato nas Kristusova smrt rešuje in osvobaja od zla in smrti, njegova ljubezen pa je močnejša od njih. Jezus Kristus nam je pokazal, da samo ljubezen lahko da smisel trpljenju in smrti. V trenutku, ko ne moremo ničesar storiti, ampak samo ljubiti, spoznamo, kaj je nesebična ljubezen. Naš odnos do Boga in ljudi v trenutku srečanja s trpljenjem in smrtjo daje vrednost vsemu tistemu, kar delamo in vsemu našemu življenju. V trenutku trpljenja in prehoda skozi smrt, je potrebno, da bo naša ljubezen iskrena.Tako se pridružimo Kristusovi skrivnosti: njegovemu prehodu skozi smrt v življenje. Jezus je svoji Cerkvi zaupal, da bo mora pomagati bolnikom in vsem, ki trpe. Mora zanje skrbeti in biti prisotna, kakor bi bil On prisoten in kakor bi se On zavzemal zanje. Vse nas je poučil, kako je lahko naše trpljenje in smrt odrešujoča, če se v ljubezni pridružimo njegovemu trpljenju in smrti. Cerkev ima od vsega začetka posebno skrb za bolne. Že apostoli so po Kristusovem naročilu mazilili bolnike z oljem in ozdravili mnoge bolnike. Sv. Jakob piše v svojem pismu: Ako je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njimi molijo ter ga v Gospodovem imenu mazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo obudil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni. (Jak 5, 7-15) V Markovem evangeliju in Jakobovem pismu je beseda o zakramentu bolniškega maziljenja. Ta zakrament na poseben način simbolizira srečanje vstalega Kristusa in njegove Cerkve z bolnikom. V tem srečanju se razodeva skrb in ljubezen Kristusa in njegove Cerkve za bolne brate. Zakrament bolniškega maziljenja se lahko glede na prilike podeljuje na več načinov:
skupno maziljenje med sveto mašo ali izven nje, osebno ali skupno maziljenje bolnikov v smrtni nevarnosti. V vseh oblikah maziljenja je skupno: srečanje z bolnikom v Kristusovem imenu in imenu njegove skupnosti (to se opravlja, kadar se srečata bolnik in duhovnik), priznanje grehov in odveza, branje odlomkov iz sv. pisma polaganje rok in maziljenje s bolniškim oljem na čelu in rokah, splošna molitev, evharistija: če je mogoče, naj se podeljuje zakrament bolniškega maziljenja med sv. mašo, izven sv. maše pa po maziljenju.
V smrtni nevarnosti se bolniku prinese sv. popotnico, t. j. bolnik prejema popotnico, da bi mu bila moč in hrana na poti v prehod iz časnega v večno življenje. Bolniško maziljenje se lahko podeli tistim vernikom, ki so pred težko operacijo, ki so težko bolni, bolnim in starim, ki so jim opešale moči. Pri bolniškem maziljenju duhovnik mazili bolnika na čelu in rokah govoreč: PO TEM SVETEM MAZILJENJU IN SVOJEM DOBROTNEM USMILJENJU, NA TI BOG POMAGA Z MILOSTJO SVETEGA DUHA. Bolnik odgovori:Amen. ODPUSTI NAJ TI GREHE IN TE MILOSTNO POŽIVI. Bolnik odgovori: Amen.
Na kratko bi lahko rekli o bolniškem maziljenju:
zakrament bolniškega maziljenja je srečanje vstalega Kristusa in njegove Cerkve z bolnikom, po tem zakramentu bolnik prejme milost sv. Duha, pomaga k odrešenju celega človeka, bolnik prejme zaupanje v Boga, napolnjuje ga z močjo v trpljenju in tesnobi pred neznano prihodnostjo in smrtjo, okrepi ga, da ne podleže skušnjavi hudobnega duha, lahko doseže ozdravljenje, če je to v njegovo dobro in rešenje, podeli odpuščanje grehov (tudi težkih, če se jih bolnik ne more spovedati).
